Los escitódidos (Scytodidae) son una familia de arañas araneomorfas. Poseen cinco géneros y sobre 150 especies alrededor del mundo. Atrapan su presa lanzando un fluido que inmoviliza al contacto. Pueden ser observados moviéndose de lado a lado, para cubrir su alimento formando un patrón entrecruzado con forma de "Z"; uno de dos poros en los quelíceros emite la mitad del patrón.
Tal como las arañas Sicariidae y Diguetidae estas arañas son haploginas (carecen de órganos genitales femeninos endurecidos) y tienen seis ojos, que están ordenados en tres pares. Se diferencian de estos en tener un prosoma en forma de cúpula y un patrón característico de puntos, que a menudo se asemeja a la escritura árabe o china.
Los escitódidos (Scytodidae) son una familia de arañas araneomorfas. Poseen cinco géneros y sobre 150 especies alrededor del mundo. Atrapan su presa lanzando un fluido que inmoviliza al contacto. Pueden ser observados moviéndose de lado a lado, para cubrir su alimento formando un patrón entrecruzado con forma de "Z"; uno de dos poros en los quelíceros emite la mitad del patrón.
Tal como las arañas Sicariidae y Diguetidae estas arañas son haploginas (carecen de órganos genitales femeninos endurecidos) y tienen seis ojos, que están ordenados en tres pares. Se diferencian de estos en tener un prosoma en forma de cúpula y un patrón característico de puntos, que a menudo se asemeja a la escritura árabe o china.
Pljuvači (znanstveno ime Scytodidae) so družina pajkov, ki združuje pet rodov, razširjenih predvsem v Evraziji in Severni Ameriki.
So majhni pajki, ki v povprečju merijo 6 mm v dolžino. Telo je rumeno rjave barve s temnimi pegami. Glavoprsje je kroglaste oblike in razmeroma veliko v primerjavi z ostalimi pajki, zadek je prav tako kroglast. Razlog velikega glavoprsja so velike žleze, ki izločajo strupeno in lepljivo snov bistvenega pomena pri lovu.
Prebivajo v naravnih skrivališčih, kot so drevesne luknje, jame in skalni pregibi, vse pogostejši pa so tudi v človeških bivališčih. Vidijo slabo, tako da lahko praktično razlikujejo le med svetlobo in temo. V zameno za to so čutilne dlačice na površini telesa zelo dobro razvite, saj lahko z njimi zaznajo že najmanjše spremembe v zračnem pritisku, nastalih npr. zaradi mirujoče žuželke, ki premika krila ali se krtači.
Pajek se tako orientira glede na spremembe pritiska in počasi izmeri razdaljo do plena z iztegovanjem ene od nog. Ko prileze do razdalje 1–2 cm, se začne premikati bočno ter pljuvati strupeni in lepljivi izloček na žrtev. Izloček torej vsebuje strup, ki ohromi žrtev, hkrati pa jo prilepi na tla. Celotna akcija pljuvanja je zelo hitra, saj se zgodi v 1/700 sekunde. Po tem pajek prileze do žrtve in jo ubije s strupenim ugrizom.
Pljuvači (znanstveno ime Scytodidae) so družina pajkov, ki združuje pet rodov, razširjenih predvsem v Evraziji in Severni Ameriki.