Los salamándridos (Salamandridae) son un clado de anfibios caudados, también conocidos como salamandras o tritones. Sus 116 especies se distribuyen por todo el hemisferio norte a lo largo de Europa, Asia, África del Norte y Norteamérica.[1] Presentan cuatro extremidades con cinco dedos en las posteriores y cuatro en las anteriores, una cola en cada etapa de su desarrollo y por lo general patrones cromáticos llamativos en la piel como medio de disuasión ante potenciales depredadores (coloración aposemática).[2]
Cladograma basado en Dubois & Raffaelli (2009) y Zhang et al. (2008).[3][4]
Según ASW:[1]
Los salamándridos (Salamandridae) son un clado de anfibios caudados, también conocidos como salamandras o tritones. Sus 116 especies se distribuyen por todo el hemisferio norte a lo largo de Europa, Asia, África del Norte y Norteamérica. Presentan cuatro extremidades con cinco dedos en las posteriores y cuatro en las anteriores, una cola en cada etapa de su desarrollo y por lo general patrones cromáticos llamativos en la piel como medio de disuasión ante potenciales depredadores (coloración aposemática).
Calotriton
Chioglossa
Cynops
Echinotriton
Euproctus
Lissotriton
Lyciasalamandra
Mertensiella
Mesotriton
Neurergus
Notophthalmus
Ommatotriton
Pachytriton
Paramesotriton
Pleurodeles
Salamandra
Salamandrina
Taricha
Triturus
Tylototriton
Močeradi in pupki (znanstveno ime Salamandridae) imajo vitko telo z dolgim repom in s štirimi enako velikimi nogami. Na prednjih nogah imajo štiri prste, na zadnjih pa pet. Imajo dobro razvite okončine in velike oči. Večinoma je značilna svarilna barva, v koži pa imajo tudi strupene žleze. Nekatere vrste nimajo strupenih izločkov in z obarvanostjo le posnemajo svoje strupene sorodnike.
Močeradi in pupki imajo zapleten življenjski cikel, ke je večinoma sestavljen iz treh stopenj: jajčece, ličinka in odrasel osebek.
Tako kot žabe pogosto vrnejo v mlakužo, kjer so se izvalili, da bi legli jajčeca. Samci se ne oglašajo, zato pa uprizarjajo prave svatbene obrede za privabljanje samic. Nekatere vrste odložijo mnogo majhnih jajčec, druge pa le nekaj velikih. Ličinke, ki se izležejo iz jajčec imajo velike peresaste škrge. Ko se preobrazijo v odraslo žival, škrge izgubijo in začnejo dihati s pljuči in kožo.
Pri nekaterih vrstah pupkov in močeradov se paglavci nikoli ne razvijejo v odrasle živali. Namesto tega ostanejo v vodi in spolno dozorijo na stopnji ličinke (neotenija). Vzrok za to je lahko nizka temperatura vode ali premajhna količina v vodi raztopljenega joda. Aksolotl ja eden najbolj znanih primerov neotenije.
Pupki ležejo jajčeca na vodno rastlinje, vendar vsako jajčece posebej. Listi so pogosto upognjeni, da so jajčeca zaščitena. Ličinke se izvalijo po približno dvah tednih. Mladi pupki so pripravljeni zapustiti vodo pozno poleti, nekateri pa ostanejo v njej do naslednje pomladi. V nasprotju z žabami ličinke močeradov in pupkov ne izgubijo repa.
Rod Chioglossa, Lyciasalamandra, Mertensiella in Salamandra so razvrščene v poddružino Salamandrinae, ostali pa v Pleurodelinae.[1] Tiste vrste, ki večino življenjskega cikla preživijo v vodi imenujemo »pupki«, čeprav to ni uradni taksonomski opis.
Družina SALAMANDRIDAE
Močeradi in pupki (znanstveno ime Salamandridae) imajo vitko telo z dolgim repom in s štirimi enako velikimi nogami. Na prednjih nogah imajo štiri prste, na zadnjih pa pet. Imajo dobro razvite okončine in velike oči. Večinoma je značilna svarilna barva, v koži pa imajo tudi strupene žleze. Nekatere vrste nimajo strupenih izločkov in z obarvanostjo le posnemajo svoje strupene sorodnike.
