El género de plantas Cornus abarca a un grupo de entre 30 a 60 especies de árboles o arbustos hojas caducas en la familia de las cornáceas, dividida en uno a nueve géneros o subgéneros (dependiendo de la interpretación botánica). En español, según el Diccionario de la Real Academia Española, el término preferido para estas plantas es cornejo, siendo sinónimos sanguiñuelo, cerezo silvestre, sanguino, cornizo o corno. Cuatro subgéneros se enumeran aquí.
El género fue descrito por Carlos Linneo y publicado en Species Plantarum 1: 117. 1753.[2]
Los cornejos son arbustos de entre 3 y 4 metros de altura, con muchas ramas. La mayoría de las especies de cornejo tienen las hojas enfrentadas, pero en algunos son alternas. Tienen forma ovalada. El fruto de todas las especies es una drupa redonda, carnosa y de color negro con pintas encarnadas, con una o dos semillas. Las flores tienen cuatro partes y son blancas en cima.
Muchas especies en el subgénero Swida son arbustos estoloniferos, creciendo a lo largo de los canales. Varios de estos se utilizan para naturalizar las plantaciones del paisaje, especialmente la especie con los vástagos amarillos rojos o brillantes. La mayoría de las especies en el subgénero Benthamidia son árboles pequeños usados como plantas ornamentales.
El género de plantas Cornus abarca a un grupo de entre 30 a 60 especies de árboles o arbustos hojas caducas en la familia de las cornáceas, dividida en uno a nueve géneros o subgéneros (dependiendo de la interpretación botánica). En español, según el Diccionario de la Real Academia Española, el término preferido para estas plantas es cornejo, siendo sinónimos sanguiñuelo, cerezo silvestre, sanguino, cornizo o corno. Cuatro subgéneros se enumeran aquí.
Cornus
Swida
Chamaepericlymenum
Benthamidia
Dren (znanstveno ime Cornus) je rod nizkih olesenelih rastlin iz družine drenovk (Cornaceae), ki zrastejo v obliki zelo razvejanega grma ali manjšega drevesa s tankim, močno razpokanim lubjem. V višino zrastejo največ do 5m. Pri nas raste predvsem na kraških tleh na Primorskem, v Istri, Notranjski in na Dolenjskem. Na Krasu je najpogostejša vrsta rumeni dren (Cornus mas L.), ki razvije pravilne rumene cvetove še preden se zgodaj spomladi razvijejo listi. Jeseni se iz oplojenih cvetov razvijejo podolgovato-eliptični, svetlo rdeči plodovi- drenulje, ki so zelo cenjeni kot dodatek v prehrani in v ljudskem zdravilstvu. Dren je poznan tudi po trdem lesu in dolgoživosti, saj stoletna rastlina ni nobena redkost.
Obstajajo še številne varietete drena v svetu, katere so se razvile v različnih klimatskih področjih in različnih tleh. Takšne so:
Dren (znanstveno ime Cornus) je rod nizkih olesenelih rastlin iz družine drenovk (Cornaceae), ki zrastejo v obliki zelo razvejanega grma ali manjšega drevesa s tankim, močno razpokanim lubjem. V višino zrastejo največ do 5m. Pri nas raste predvsem na kraških tleh na Primorskem, v Istri, Notranjski in na Dolenjskem. Na Krasu je najpogostejša vrsta rumeni dren (Cornus mas L.), ki razvije pravilne rumene cvetove še preden se zgodaj spomladi razvijejo listi. Jeseni se iz oplojenih cvetov razvijejo podolgovato-eliptični, svetlo rdeči plodovi- drenulje, ki so zelo cenjeni kot dodatek v prehrani in v ljudskem zdravilstvu. Dren je poznan tudi po trdem lesu in dolgoživosti, saj stoletna rastlina ni nobena redkost.