Russula emetica, o rúsula emética,[2] es un hongo basidiomiceto, de la familia Russulaceae.[1] Crece en bosques de pinos, y su seta, o cuerpo fructífero, aflora desde mediados de verano hasta mediados de otoño. Su basónimo es Agaricus emeticus Schaeff. 1774, y el epíteto específico, emetica, significa "vomitiva".[2]
Su seta tiene un sombrero de entre 5 y 10 centímetros con forma globosa en la primeras etapas iniciales de su vida, que se abre y pasa a ser convexo y posteriormente aplanado. Su cutícula es lisa, brillante y viscosa, de un color que varía entre el rojo sangre y escarlata, a veces con tonos ocráceos. Las láminas son adheridas o libres, espaciadas y finas, con láminas parciales. Son de color blanco que pasa a ser cremoso cuando envejece. El pie es cilíndrico, y mide entre 4 y 9 centímetros de longitud. Es de color blanco, está lleno en la etapa juvenil y se vuelve cavernoso y quebradizo en ejemplares maduros. La carne es blanda, de color blanco con tonos rojos en el sombrerillo, de olor afrutado y sabor picante.[2] Su consumo por seres humanos se ha reportado con consecuencias fatales en algunas ocasiones.
Russula emetica, o rúsula emética, es un hongo basidiomiceto, de la familia Russulaceae. Crece en bosques de pinos, y su seta, o cuerpo fructífero, aflora desde mediados de verano hasta mediados de otoño. Su basónimo es Agaricus emeticus Schaeff. 1774, y el epíteto específico, emetica, significa "vomitiva".
bet: gol
Bljuvna golobica (znanstveno ime Russula emetica) je gliva s strupeno gobo iz družine golobičarke.
Vrsta je bila prvič opisana kot Agaricus emeticus, opisal pa jo je leta 1774 Jacob Christian Schaeffer v svoji zbirki knjig o gobah Fungorum qui in Bavaria et Palatinatu circa Ratisbonam nascuntur icones.. Kasneje je bila vrsta uvrščena v rod golobic (Russula), kamor jo je leta 1796 uvrstil Christian Hendrik Persoon. Znanstveno ime izvira iz starogrške besede emetikos/εμετικος, ki pomeni bljuvanje[1].
Bljuvna golobica je goba, ki ima sprva od 3 do 5 cm velik, vzbočen, nato zravnan klobuk z nekoliko udrtim osredjem. Svetleča in lahko lupljiva kožica je rdeče ali rožnate barve. Na spodnji strani klobuka je trosovnica, sestavljena iz snežno belih, gostih lističev, ki so pripeti na bet. V lističih je bel trosni prah, sestavljen iz 8-10 x 6-7 mikronov velikih, jajčastih, bradavičastih trosov.
Bet gobe doseže od 3–6 cm v višino in ima premer od 0,6 – 1 cm. Valjast bet je sprva poln, v starosti pa dobi vatasto sredino in je precej krhek. Meso gobe je belo in sočno, prijetnega vonja in zelo ostrega okusa.
Bljuvna golobica je pogosta vrsta, ki je razširjena po višje ležečih iglastih in mešanih gozdovih Evrope Severne Afrike, Azije in Severne Amerike[2]. Ta vrsta golobic ima rada bolj zamočvirjena tla, raste pa od pozne pomladi pa vse do prvega snega.
Kljub temu, da je bljuvna golobica strupena vrsta, ni zelo nevarna. Po zaužitju se pojavi gastrointestinalni sindrom (zastrupitev prebavil), strupena pa je tudi prekuhana.
Obstaja več različkov bljuvne golobice, ki imajo lahko klobuk premera tudi nad 10 cm, vse podvrste pa so bolj ali manj rdečih barv in so vse pekoče in strupene. Nekatere vrste golobic z rdečim klobukom pa so lahko tudi užitne. Te običajno ne pečejo na koncu jezika.
Bljuvna golobica (znanstveno ime Russula emetica) je gliva s strupeno gobo iz družine golobičarke.
Vrsta je bila prvič opisana kot Agaricus emeticus, opisal pa jo je leta 1774 Jacob Christian Schaeffer v svoji zbirki knjig o gobah Fungorum qui in Bavaria et Palatinatu circa Ratisbonam nascuntur icones.. Kasneje je bila vrsta uvrščena v rod golobic (Russula), kamor jo je leta 1796 uvrstil Christian Hendrik Persoon. Znanstveno ime izvira iz starogrške besede emetikos/εμετικος, ki pomeni bljuvanje.