L txatxalaca cul-roja (Ortalis ruficauda) és un ocell de la família dels cràcids (Cracidae). Aquest txatxalaca habita zones boscoses i d'arbusts de les terres baixes del nord-est de Colòmbia, nord de Veneçuela i les illes de Tobago i Margarita.
L txatxalaca cul-roja (Ortalis ruficauda) és un ocell de la família dels cràcids (Cracidae). Aquest txatxalaca habita zones boscoses i d'arbusts de les terres baixes del nord-est de Colòmbia, nord de Veneçuela i les illes de Tobago i Margarita.
Aderyn a rhywogaeth o adar yw Cacalaca rhefrgoch (sy'n enw gwrywaidd; enw lluosog: cacalacaod rhefrgoch) a adnabyddir hefyd gyda'i enw gwyddonol Ortalis ruficauda; yr enw Saesneg arno yw Rufous-vented chachalaca. Mae'n perthyn i deulu'r Cwrasowiaid (Lladin: Cracidae) sydd yn urdd y Galliformes.[1]
Talfyrir yr enw Lladin yn aml yn O. ruficauda, sef enw'r rhywogaeth.[2] Mae'r rhywogaeth hon i'w chanfod yn Ne America a Gogledd America.
Mae'r cacalaca rhefrgoch yn perthyn i deulu'r Cwrasowiaid (Lladin: Cracidae). Dyma rai o aelodau eraill y teulu:
Rhestr Wicidata:
rhywogaeth enw tacson delwedd Cwrasow mawr Crax rubra Cwrasow nos Nothocrax urumutum
.JPG)
2.jpg)
Aderyn a rhywogaeth o adar yw Cacalaca rhefrgoch (sy'n enw gwrywaidd; enw lluosog: cacalacaod rhefrgoch) a adnabyddir hefyd gyda'i enw gwyddonol Ortalis ruficauda; yr enw Saesneg arno yw Rufous-vented chachalaca. Mae'n perthyn i deulu'r Cwrasowiaid (Lladin: Cracidae) sydd yn urdd y Galliformes.
Talfyrir yr enw Lladin yn aml yn O. ruficauda, sef enw'r rhywogaeth. Mae'r rhywogaeth hon i'w chanfod yn Ne America a Gogledd America.
Čačalaka rudořitá (Ortalis ruficauda) je pták z čeledi hokovitých, který žije na pobřeží Karibského moře v Kolumbii a Venezuele a na ostrovech Tobago a Grenadiny. Obývá převážně suchý buš a galeriové lesy v blízkosti moře nebo vodních toků, hnízdí na stromech a živí se ovocem a květy. Dokáže vzletět přímo do výšky a obratně se vyhýbá větvím, nelétá však na dlouhé vzdálenosti. Vytváří hejna, která mají okolo dvaceti jedinců. V ranních hodinách se ozývá pronikavým křikem, který dal tomuto rodu jméno. Stavbou těla připomíná krocana, má dlouhé nohy a ocas a poměrně malou hlavu. Základní zbarvení je šedohnědé, na hřbetě tmavší a na břiše světlejší, na hrdle a konci ocasu má čačalaka jasně červené peří. Dosahuje délky přes půl metru a váhy 500–800 gramů (samci bývají zpravidla větší).[2]
Trinidad a Tobago ho pod názvem cocrico považuje za národního ptáka, spolu s ibisem rudým je vyobrazen ve státním znaku.[3]
Obrázky, zvuky či videa k tématu čačalaka rudořitá ve Wikimedia Commons
Čačalaka rudořitá (Ortalis ruficauda) je pták z čeledi hokovitých, který žije na pobřeží Karibského moře v Kolumbii a Venezuele a na ostrovech Tobago a Grenadiny. Obývá převážně suchý buš a galeriové lesy v blízkosti moře nebo vodních toků, hnízdí na stromech a živí se ovocem a květy. Dokáže vzletět přímo do výšky a obratně se vyhýbá větvím, nelétá však na dlouhé vzdálenosti. Vytváří hejna, která mají okolo dvaceti jedinců. V ranních hodinách se ozývá pronikavým křikem, který dal tomuto rodu jméno. Stavbou těla připomíná krocana, má dlouhé nohy a ocas a poměrně malou hlavu. Základní zbarvení je šedohnědé, na hřbetě tmavší a na břiše světlejší, na hrdle a konci ocasu má čačalaka jasně červené peří. Dosahuje délky přes půl metru a váhy 500–800 gramů (samci bývají zpravidla větší).
Trinidad a Tobago ho pod názvem cocrico považuje za národního ptáka, spolu s ibisem rudým je vyobrazen ve státním znaku.
Er der problemer med lyden? Se da eventuelt Hjælp:Ogg Vorbis eller "Media help" (engelsk)
Venezuela-chachalaca (Ortalis ruficauda) er en hønsefugl, der lever i det nordlige Colombia, det nordlige Venezuela og på øen Tobago. Den er en af Trinidad og Tobagos nationalfugle.
Der findes to underarter af Venezuela-chachalaca:
Taksonomi fra Wikispecies Venezuela-chachalaca (Ortalis ruficauda) er en hønsefugl, der lever i det nordlige Colombia, det nordlige Venezuela og på øen Tobago. Den er en af Trinidad og Tobagos nationalfugle.
Der Rotschwanzguan (Ortalis ruficauda) ist ein Vertreter aus der Ordnung der Hühnervögel der Neotropis und ist allgemein bekannt für seine markanten durchdringenden Rufe, obgleich er in der Wipfelregion der Urwälder kaum gesehen wird.
Die Vögel werden meist 53 bis 58 Zentimeter lang, die Weibchen wiegen etwa 540 g und die etwas größeren Männchen 640 g. Sie tragen ein braunes Federkleid, welches am Bauch etwas heller ist. Der Kopf ist grau bis schwarz, der Schnabel silbern gefärbt und der Schwanz läuft in einer rötlich-braunen bis weißen Spitze aus. Als auffälliges Merkmal besitzen die Vögel einen roten Hautlappen unter dem Schnabel.
Die Tiere leben sozial, oft im Familienverband oder kleinen Gruppen.[1] Diese Vögel fallen im Urwald, wo sie die oberen Etagen der Baumriesen bewohnen, meist durch ihre grellen, lauten Rufe auf, die besonders häufig in den Morgenstunden erschallen. Sie bevorzugen Bäume mit einer Wuchshöhe über 6 Meter. Zu Ihrer Nahrung zählen Früchte, Samen, Blätter und andere Pflanzentriebe, zu denen sie oft auf den Ästen gehend gelangen.[2]
Das offene Nest wird aus Gras, Zweigen und Blättern in Bäumen oder Büschen angelegt. Das Weibchen, welches bis zu drei weiße Eier legt, übernimmt das Brutgeschäft.
Der Rotschwanzguan bewohnt primär die Ur- und Sekundärwälder in Nord-[3] und Zentral-Venezuela,[1] in Nordost-Kolumbien und die Westindischen Inseln.[2]
Aufgrund ihrer weiten Verbreitung und ihrem Vorkommen auch in vom Menschen veränderter Umgebung wird die Art von der IUCN als nicht gefährdet (Least Concern) eingestuft. Allerdings schrumpft ihr Habitat durch Rodungen erheblich, außerdem werden die Vögel bejagt.[3]
Der Rotschwanzguan ist neben dem Scharlachsichler einer der beiden Nationalvögel Trinidad und Tobagos und ist auch auf dem Wappen des Inselstaates abgebildet.
In Venezuela trägt der Vogel den Namen Guacharaca, benannt nach dem lauten Schrei der Vögel. Das gleichnamige südamerikanische Musikinstrument soll die Lautäußerungen dieser Vogelart imitieren.
Der Rotschwanzguan (Ortalis ruficauda) ist ein Vertreter aus der Ordnung der Hühnervögel der Neotropis und ist allgemein bekannt für seine markanten durchdringenden Rufe, obgleich er in der Wipfelregion der Urwälder kaum gesehen wird.
Rufe eines männlichen und weiblichen Rotschwanzguans, aufgenommen in der Abenddämmerung in Venezuela
The rufous-vented chachalaca (Ortalis ruficauda) is a member of an ancient group of birds of the family Cracidae, which are related to the Australasian mound builders. It inhabits northeast Colombia and northern Venezuela where it is called guacharaca, and the island of Tobago in Trinidad and Tobago where it is known as the cocrico and is one of the country's two national birds (being featured on the country's coat of arms). It is also found on Bequia and Union Island in the Grenadines where it may have been introduced.
The rufous-vented chachalaca is a largely arboreal species found in forest and woodland, but it is also found in more open dry scrubby areas. This combined with relatively low hunting pressure, make it far less vulnerable than larger members of the family, notably curassows.
These are medium-sized birds, similar in general appearance to turkeys, with small heads, long strong legs and a long broad tail. They are typically 53–58 cm long; the female weighs 540g and the larger male 640g. They have fairly dull plumage, dark brown above and paler below. The head is grey, and the brown tail is tipped rufous or white depending on race.
As other chachalacas, the rufous-vented chachalaca is a very noisy species, preferring to execute their vocal feats at dawn. The male's call is a loud low ka-ka-rooki-rooki-ka, answered by the female's high-pitched watch-a-lak, which they often repeat several times in a row, in precise synchronization.
The species is a social bird, often seen in family groups. It walks along branches seeking the fruit (such as mangoes, berries and those from the Euterpe palm), leaves[2] and seeds on which it feeds. It is an able flyer that can even take off and fly vertically, but does not usually fly long distances. The twig nest is built low in a tree, and three or four large white eggs are laid. The female incubates them alone.
There are two subspecies:
The rufous-vented chachalaca (Ortalis ruficauda) is a member of an ancient group of birds of the family Cracidae, which are related to the Australasian mound builders. It inhabits northeast Colombia and northern Venezuela where it is called guacharaca, and the island of Tobago in Trinidad and Tobago where it is known as the cocrico and is one of the country's two national birds (being featured on the country's coat of arms). It is also found on Bequia and Union Island in the Grenadines where it may have been introduced.
La Ruĝecvosta ortalo, Ortalis ruficauda, estas membro de la genro de Ortaloj de antikva grupo de birdoj de la familio Kracedoj, kiuj estas rilataj al la amaskonstruistoj de Aŭstralazio.
Ĝi loĝas en nordorienta Kolombio kaj norda Venezuelo kie ĝi estas nomata Guacharaca, kaj en Tobago kie ĝi estas konata kiel Cocrico kaj estas la insula nacia birdo, kiu aperas en la Blazono de Trinidado kaj Tobago. Ĝi troviĝas ankaŭ en la insuloj Bequia kaj Union en Grenadinoj kie ĝi eble estis enmetita.
La Ruĝecvosta ortalo estas tre arboloĝanta specio troviĝanta en arbaroj, se ĝi troviĝas ankaŭ eu pli malfermaj sekaj arbustaraj areoj. Tio kombine kun relative malalta ĉaspremado, faris ĝin malpli vundebla ol la pli grandaj membroj de ties familio, ĉefe la mutuoj.
Tiuj estas mezgrandaj birdoj, similaj laŭ ĝenerala aspekto al meleagroj, kun malgrandaj kapoj, longaj fortaj kruroj kaj longa larĝa vosto. Ili estas tipe 53–58 cm longaj; la ino pezas 540 g kaj la plej granda masklo 640 g. Ili havas tre senkoloran plumaron, malhelbrunan supre kaj pli palan sube. La kapo estas griza, kaj la bruna vosto havas ruĝecan aŭ blankan pinton depende el la raso.
Kiel ĉe aliaj ĉaĉalakoj, la Ruĝecvosta ortalo estas tre bruema specio, kiu preferas elsendi sian voĉon krepuske. La maskla alvoko estas laŭta malaltatona ka-ka-ruki-ruki-ka, respondota de ina altatona ŭaĉ-a-lak (el kio devenas la onomatopea surloka nomo ĉaĉalako), kion ili ofte ripetas kelkajn fojojn serie, per preciza sinkronigo.
Tiu specio estas sociema birdo, ofte vidata en familiaj grupoj. Ĝi piediras laŭlonge de branĉoj serĉe de fruktoj kaj semoj kiujn ĝi manĝas. Ĝi kapablas flugi kaj povas eĉ ekflugi kaj flugi vertikale, sed malkutime flugas longdistance. La nesto el bastonetoj estas konstruita malalte en arbo, kaj la ino demetas 3 aŭ 4 grandajn blankajn ovojn. La ino kovadokovas ilin sola.
Tiu specio estas unu el la naciaj birdoj de Trinidad kaj Tobago kaj aperas en la blazono de tiu lando kun la Skarlata ibiso, tiele ke la ibiso reprezentas Trinidadon kaj la Kokriko, Tobagon. La Kokriko estas nune konsiderta plago en sia indiĝena insulo Tobago kaj kamparanoj en Trinidado kaj Tobago estas nune eksperimente per sistemoj por uzi la animalon al profito de homoj kaj por elteni sanan populacion en naturo.
Estas du subspecioj:
La Ruĝecvosta ortalo, Ortalis ruficauda, estas membro de la genro de Ortaloj de antikva grupo de birdoj de la familio Kracedoj, kiuj estas rilataj al la amaskonstruistoj de Aŭstralazio.
La guacharaca culirroja, chachalaca culirroja[2] o cocrico (Ortalis ruficauda) es una especie de ave galliforme de la familia Cracidae que se encuentra en el norte (Caribe Colombiano) de Colombia, norte de Venezuela y en la isla deTobago.
Mide de 53 a 61cm de largo y pesa entre 450 y 800 g (las hembras 540 g y los machos 640 g en promedio). El plumaje es gris pizarra en la cabeza, el torso y el cuello; gris claro o blancuzco en el vientre, rojizo en la base de la cola y negro verduzco en la cola que termina en punta castaña o blanca.
El macho llama bajo ha-ha-rak-ka, la hembra responde alto gua-cha-lak, el sonido es similar al de la guacharaca, instrumento representativo del vallenato.
Forma grupos de seis a veinte individuos.
Se alimentan de frutos, semillas, insectos y flores.
Algunos las consideran un problema para los cultivos de jardines ornamentales ya que devoran las flores de determinadas plantas cultivadas. Algunas de las especies afectadas son: Petrea volubili (chaparro morado, nazareno), bauhinia (urape, pata de vaca, flor de orquídea), jazmín trepador, tabebuia rosa (apamate), trinitarias sin tallos espinosos, entre otras.
Construyen nidos con palos pequeños y hojas; la hembra pone tres o cuatro huevos que incuban durante veintiocho días.
Se comunican entre bandadas para definir sus zonas territoriales emitiendo sonidos bulliciosos, metálicos y repetitivos.
Zonas verdes urbanas, matorrales, bosques secos o bosques de galería.
Se conocen dos subespecies de Ortalis ruficauda:[3]
Es el ave nacional de Trinidad y Tobago y aparece en su escudo al lado del Corocoro Rojo que representa a Trinidad, en tanto el cocrico simboliza a Tobago.
La guacharaca culirroja, chachalaca culirroja o cocrico (Ortalis ruficauda) es una especie de ave galliforme de la familia Cracidae que se encuentra en el norte (Caribe Colombiano) de Colombia, norte de Venezuela y en la isla deTobago.
Ortalis ruficauda Ortalis generoko animalia da. Hegaztien barruko Cracidae familian sailkatua dago.
Punaperäkaklattaja (Ortalis ruficauda) on eteläamerikkalainen hokkojen heimoon kuuluva kanalintu.
Linnun pituus on 53–58 cm. Naaras painaa noin 540 g ja koiras noin 640 g. Habitukseltaan ne muistuttavat kalkkunaa, sillä niillä on pieni pää, pitkä pyrstö ja voimakkaat koivet. Höyhenpuku on selkäpuolelta tummanruskea ja alapuolelta vaaleampi. Pää ja jalat ovat harmaat ja alaperä punaruskea tai valkoinen, riippuen alalajista. Äänet ovat voimakkaita, kaklattavia.
Laji on sosiaalinen ja esiintyy pieninä parvina. Ne yöpyvät perhekunnittain puussa, jolloin parveen kuuluu 2–3 aikuista ja 2–3 nuorta lintua.[2]
Laji elää Etelä-Amerikan pohjoisosissa Kolumbiassa, Venezuelassa ja näiden edustalla olevissa saarissa Grenadassa, Saint Vincentillä, Grenadiineilla sekä Trinidad ja Tobagolla. Saarille se on ehkä levinnyt ihmisen mukana. Sen elinalueen laajuus on noin 480 000 neliökilometriä ja kanta on vielä elinvoimainen, vaikka metsästyspaine on kova ja kanta on paikoitellen vähentynyt voimakkaasti.[1]
Lajin elinympäristöjä ovat metsät, pensaikkoiset avomaat ja taimikot sekä vasta kasketut metsät.
Pesintä alkaa yleensä sadekauden alussa, tavallisesti toukokuussa. Pesintää on havaittu jo tammikuusta alkaen. Risuista rakennettu pesä on yleensä puussa, usein myös maassa. Se pesii usein toisen lajin vanhaan pesään.[2] Naaras munii kolme tai neljä isoa valkoista munaa, joita se hautoo yksin.
Punaperäkaklattaja ruokailee tavallisesti puussa etsien hedelmiä, kukkia, lehtiä ja siemeniä.
Punaperäkaklattaja (Ortalis ruficauda) on eteläamerikkalainen hokkojen heimoon kuuluva kanalintu.
Ortalis ruficauda
L’Ortalide à ventre roux (Ortalis ruficauda) est une espèce d'oiseau de la famille des Cracidae. Il est appelé « Guacharaca » en Colombie et au Venezuela, « Cocrico » à Tobago
Il mesure 53 à 61 cm de long et pèse entre 450 et 800 g (540 g pour les mâles et 640 g pour les femelles en moyenne). Son allure générale rappelle une dinde avec sa petite tête, ses pattes puissantes et sa longue queue inclinée vers le sol. Le plumage est gris ardoise au niveau de la tête, du dos et du cou, gris clair à blanc sur le ventre, roux à la base de la queue et noir verdâtre au niveau de la queue qui se termine par une pointe brune ou blanche.
Il vit par groupes de 6 à 20 individus dans le maquis, la forêt sèche ou la forêt galerie, à la recherche de fruits, de graines et d'insectes dont il se nourrit. C'est un oiseau très bruyant surtout au coucher du soleil. Le mâle lance un ka-ka-ka-rak de basse, la femelle répond par un Gua-cha-lak d'alto. Il construit un nid avec des branches et des feuilles où la femelle pond 3 à 4 œufs qui éclosent au bout de 28 jours.
On le trouve dans le nord de la Colombie, le nord du Venezuela et à Tobago. Il aurait été introduit aux Grenadines sur les îles de Bequia et d'Union.
C'est l'oiseau national de Trinité-et-Tobago et il apparaît sur les armes du pays à côté du corocoro rouge représentant Trinité, alors que le « Cocrico » symbolise Tobago.
Selon Avibase
Ortalis ruficauda
L’Ortalide à ventre roux (Ortalis ruficauda) est une espèce d'oiseau de la famille des Cracidae. Il est appelé « Guacharaca » en Colombie et au Venezuela, « Cocrico » à Tobago
Ortalis ruficauda je vrsta ptice iz roda Ortalis, porodice Cracidae. Živi u sjeveroistočnoj Kolumbiji, sjevernoj Venecueli i Tobagu, otoku čija je državna ptica.
Srednje je veličine, duga je oko 53-58 centimetara. Ženka je teška 540 grama, dok je mužjak teži, i ima 640 grama. Perje joj je uglavnom blijedo, tamno-smeđe u gornjem dijelu tijela, a blijeđe u donjem. Glava je sive boje, a rep je smeđ i ima crvenkast ili bijel vrh.
Društvena je ptica, često se vidi u obiteljskom okruženju. Hrani se, kao i većina vrsta svog roda, sjemenkama i plodovima. Gnijezdo gradi na drvećima, ne previše visoko. U njega ženka polaže tri ili četiri velika jaja bijele boje. Ženka ih inkubira sama, a inkubacija traje 28 dana.
Ortalis ruficauda je vrsta ptice iz roda Ortalis, porodice Cracidae. Živi u sjeveroistočnoj Kolumbiji, sjevernoj Venecueli i Tobagu, otoku čija je državna ptica.
Srednje je veličine, duga je oko 53-58 centimetara. Ženka je teška 540 grama, dok je mužjak teži, i ima 640 grama. Perje joj je uglavnom blijedo, tamno-smeđe u gornjem dijelu tijela, a blijeđe u donjem. Glava je sive boje, a rep je smeđ i ima crvenkast ili bijel vrh.
Društvena je ptica, često se vidi u obiteljskom okruženju. Hrani se, kao i većina vrsta svog roda, sjemenkama i plodovima. Gnijezdo gradi na drvećima, ne previše visoko. U njega ženka polaže tri ili četiri velika jaja bijele boje. Ženka ih inkubira sama, a inkubacija traje 28 dana.
La ciacialaca culorossiccio (Ortalis ruficauda Jardine, 1847) è un uccello galliforme della famiglia dei Cracidi. È conosciuto come "guacharaca" in Venezuela e "cocrico" in Trinidad e Tobago, dove è anche l'uccello nazionale insieme all'ibis scarlatto e sullo stemma del Paese rappresenta l'isola di Tobago.[1]
La ciacialaca culorossiccio è un uccello di taglia media, simile nell'aspetto ai tacchini, con teste piccole, zampe lunghe e forti e una coda lunga e larga. Misurano tipicamente 53–58 cm di lunghezza; la femmina pesa 540 g e il maschio (più grande) 640 g. Hanno un piumaggio abbastanza opaco, marrone scuro sul dorso e più chiaro sul ventre. La testa è grigia e la coda marrone ha la punta rossastra o bianca a seconda della razza.
È diffuso nella Colombia nord-orientale, nel nord del Venezuela e nell'isola di Tobago in Trinidad e Tobago. È inoltre presente a Bequia e Union Island, nell'arcipelago delle Grenadine. La ciacialaca culorossiccio è una specie arboricola, che vive in boschi e foreste ma anche in ambienti più aperti e secchi.[2]
Ortalis ruficauda è un uccello sociale, spesso osservato in gruppi familiari. Solitamente si sposta lungo i rami alla ricerca dei frutti e dei semi di cui si nutre, ma è anche un abile volatore che può decollare e volare in verticale. Nonostante ciò, preferisce non volare su lunghe distanze. Il nido è costruito con ramoscelli ed è situato nella parte bassa della chioma degli alberi. La femmina depone 3 o 4 grandi uova bianche, che cova da sola.
Come altre specie del genere Ortalis, la ciacialaca culorossiccio è una specie molto rumorosa, che è solita eseguire le sue vocalizzazioni all'alba. Il richiamo del maschio è un forte e basso ka-ka-rooki-rooki-ka, a cui risponde l'acuto watch-a-lak della femmina. I due richiami vengono spesso eseguiti più volte di seguito, in perfetta sincronia.
Esistono due sottospecie:
La ciacialaca culorossiccio (Ortalis ruficauda Jardine, 1847) è un uccello galliforme della famiglia dei Cracidi. È conosciuto come "guacharaca" in Venezuela e "cocrico" in Trinidad e Tobago, dove è anche l'uccello nazionale insieme all'ibis scarlatto e sullo stemma del Paese rappresenta l'isola di Tobago.
De roodbuikchachalaca (Ortalis ruficauda) is een vogel uit de familie sjakohoenders en hokko's (Cracidae). De wetenschappelijke naam van de soort is voor het eerst geldig gepubliceerd in 1847 door Jardine.
De soort komt voor in Colombia en Venezuela en telt 2 ondersoorten:[2]
Op de Rode Lijst van de IUCN heeft de soort de status veilig.
Bronnen, noten en/of referentiesDe roodbuikchachalaca (Ortalis ruficauda) is een vogel uit de familie sjakohoenders en hokko's (Cracidae). De wetenschappelijke naam van de soort is voor het eerst geldig gepubliceerd in 1847 door Jardine.
A aracuã-de-ventre-ruivo (Ortalis ruficauda) é um cracídeo encontrado na Venezuela, Colômbia e Trinidad e Tobago.[1]
A aracuã-de-ventre-ruivo (Ortalis ruficauda) é um cracídeo encontrado na Venezuela, Colômbia e Trinidad e Tobago.
Rostgumpad chachalaca[2] (Ortalis ruficauda) är en fågel i familjen trädhöns inom ordningen hönsfåglar.[3]
Rostgumpad chachalaca delas in i två distinkta underarter:[3]
IUCN kategoriserar arten som livskraftig.[1]
Wikimedia Commons har media som rör rostgumpad chachalaca.
Wikispecies har information om Ortalis ruficauda.
Rostgumpad chachalaca (Ortalis ruficauda) är en fågel i familjen trädhöns inom ordningen hönsfåglar.
Ortalis ruficauda là một loài chim trong họ Cracidae.[2]
棕臀稚冠雉（學名Ortalis ruficauda），又名棕臀小冠雉，是一種鳳冠雉科鳥類。
棕臀稚冠雉分佈在哥倫比亞東北部、委內瑞拉北部及多巴哥，更是多巴哥的國鳥。[2]它們也被引入到格瑞納丁群島（the Grenadines）的貝基亞島（Bequia）及聯合島（Union Island）。它們主要是樹棲的，棲息在森林及林地，也會在開放的乾旱叢林出沒。加上並沒有太大的獵殺威脅，故它們比其他同科較大的鳥類少威脅。
棕臀稚冠雉的體形屬中等大小，外觀較像火雞，頭部細小，腳長，尾巴闊長。它們一般長53-58厘米；雌鳥重540克，雄鳥重640克。它們的羽毛較沉色，上身深褐色及下身較淡色。頭部灰色，尾巴褐色，尖端呈紅色或白色。
棕臀稚冠雉是社交的，會組成家庭式的群落。它們會在樹枝上行走覓食，尋找果實及種子。它們可以垂直飛行，但卻不能飛行長距離。鳥巢是以樹枝築成，並且築在樹上。雌鳥每次會生3-4顆蛋，並由雌鳥單獨孵化。
_(8629080871).jpg)
保全状況評価 LEAST CONCERN
分類 界 : 動物界 Animalia 門 : 脊索動物門 Chordata 亜門 : 脊椎動物亜門 Vertebrata 綱 : 鳥綱 Aves 目 : キジ目 Galliformes 科 : ホウカンチョウ科 Cracidae 属 : ヒメシャクケイ属 Ortalis 種 : ワキアカヒメシャクケイワキアカヒメシャクケイ（学名：Ortalis ruficauda）は、 キジ目ホウカンチョウ科に分類される鳥類の一種である。
コロンビア北部、ベネズエラ北部、トリニダード・トバゴに分布する。
全長55-61cm。頭部は灰色で喉が赤く目立つ。体の上面は灰色がかった緑褐色である。尾は黒く、青緑色の光沢があり先端部は色が薄い。腹部は褐色がかった白色である。
河川に近い草地や茂み、森林に生息する。6-8羽の小さな群れで生活する。
地上に落ちた果実などを食べる。
樹上に営巣し、1腹2-3個の卵を産む。
以下の4亜種に分類される。
北コロンビアに分布。
コロンビアのカイジェラ半島に分布。
マラカイボ湖付近に分布。
ベネズエラ北部からトバコ島にかけて分布。
この項目は、鳥類に関連した書きかけの項目です。この項目を加筆・訂正などしてくださる協力者を求めています（ポータル鳥類 - PJ鳥類）。 
_(10699882766)_(2).jpg)
.png){kind=small}
