La rana europea común (Pelophylax ridibundus) es una especie de anfibio anuro de la familia Ranidae. Es la rana más grande de Europa. Las hembras ponen hasta 2600 huevos fuera del agua. Vive en lagos, charcas, fosos y riachuelos. Se reproduce desde finales de primavera hasta septiembre.[2]
Los renacuajos comen una amplia gama de materia orgánica que incluye algas, detritos, plantas en descomposición y animales muertos.
Los adultos, que son las ranas más grandes de Europa, a menudo comen conespecíficos y otros anfibios, así como reptiles e incluso pequeños pájaros y roedores.[3]
Es endémica de casi toda Europa y el este de Asia, salvo las islas británicas, Bélgica y la península ibérica.[3]
En España ha sido introducida en Cataluña, Comunidad Valenciana, Extremadura y Galicia.[1] La especie ibérica autóctona del género Pelophylax es Pelophylax perezi, ampliamente distribuida, excepto en el Pirineo.[1]
La rana europea común (Pelophylax ridibundus) es una especie de anfibio anuro de la familia Ranidae. Es la rana más grande de Europa. Las hembras ponen hasta 2600 huevos fuera del agua. Vive en lagos, charcas, fosos y riachuelos. Se reproduce desde finales de primavera hasta septiembre.
Rana ridibunda Pallas, 1771[2]
Debeloglavka (znanstveno ime Pelophylax ridibundus) je največja vrsta pravih žab v Evropi. Na prvi pogled je podobna zeleni in pisani žabi.
Debeloglavka zraste v dolžino do 17 cm, vendar so samci manjši in dosežejo v dolžino le do okoli 12 cm. Ime je vrsta dobila po sorazmerno veliki glavi. Zadnji kraki so dolgi, kar ji omogoča dolge skoke. Običajno med populacijo prevladujejo zeleno obarvani osebki s črnimi vzorci po telesu, vendar pa so možne tudi drugačne barvne kombinacije, od temno zelene, rjave do sive. Nekateri osebki imajo po telesu vzdolžne svetlejše proge, vzdolž hrbta pa ima večina osebkov svetlo progo. Zahodne populacije debeloglavk so običajno zelene s temnimi pegami na hrbtu in bokih ter s po tremi vzdolžnimi svetlimi progami po hrbtu.
Debeloglavkin običajni plen so kačji pastirji in ostale žuželke, pa tudi deževniki in lazarji. Velike debeloglavke lahko uplenijo celo manjše sesalce, pa tudi druge manjše dvoživke in celo manjše ribe.
Debeloglavka je razširjena po večjem delu Evrope, na vzhodu pa do azijskega dela Rusije. Na jugu je razširjena do zahodnega Irana in Afganistana. Osamljene populacije so razširjene tudi v Savdski Arabiji.[2] Najbolj jim ustrezajo vode s temperaturo okoli 15 °C.
V Sloveniji je debeloglavka uvrščena na Seznam zavarovanih vrst.
Debeloglavka (znanstveno ime Pelophylax ridibundus) je največja vrsta pravih žab v Evropi. Na prvi pogled je podobna zeleni in pisani žabi.
Oglašanje debeloglavke, posneto v Basildonu, Essex, UK
