Aronia es un género de plantas perteneciente a la familia de las rosáceas.[2]
Son dos[3] o tres especies de arbustos caducifolios originarios del este de Norteamérica, donde se encuentran en los bosques húmedos y zonas pantanosas.[4][5][6][7] Se cultivan como plantas ornamentales y también para obtener un pigmento antioxidante como los antocianos. Los frutos son astringentes y no son comestibles crudos. Se hacen con ellos mermeladas, jarabes e infusiones. Los pájaros dispersan las semillas.
Las hojas son alternadas, simples y oblanceoladas, con márgenes crenados. Las flores son pequeñas y se disponen en corimbos. El fruto es un pomo pequeño.
Aronia Medik. (en Philos. Bot. 1: 155. 1789.) nom. cons. (nomina conservanda según ICBN Art. 14.10 & App. III, sobre el homónimo previo «Aronia Mitch.», ICBN Art. 53 nom. rej.) Especie tipo: Aronia arbutifolia (L.) Pers. (Mespilus arbutifolia L.)
Aronija je rod grmičevja, ki izvira iz vzhoda Severne Amerike ter ga sestavljajo dve, po nekaterih klasifikacijah pa tri podvrsti. Bujno rastoči grm zraste od 1 do 3 m v višino, lahko pa se ga oblikuje tudi v manjše drevo. V naravi raste aronija največkrat v vlažnih gozdovih in močvirjih. Ljudje aronijo pogosto gojijo kot okrasno rastlino. Po jedrski katastrofi v Černobilu so plodove aronije uporabljali za blaženje zdravstvenih težav od radioaktivnosti obolelih ljudi. Zaradi visoke odpornosti na mraz, saj prenese zimsko temperaturo celo do -47 °C, aronijo mnogi imenujejo tudi »Sibirska borovnica« in so jo zasadili v Rusiji, na Finskem in na Švedskem. Prav tako je rastlina odporna na sušo, škodljivce, onesnaženje in bolezni.
Plodovi aronije so bogati z vitamini C, E, B2, B6, barvili antociani, folno kislino, zavirajo procese staranja, zagotavljajo več energije, ščitijo pred negativnimi učinki prostih radikalov. Plodove lahko uživamo sveže, sušene ali predelane v marmelade. Rastlina je uvrščena med zdravilne rastline.
Aronija je rod grmičevja, ki izvira iz vzhoda Severne Amerike ter ga sestavljajo dve, po nekaterih klasifikacijah pa tri podvrsti. Bujno rastoči grm zraste od 1 do 3 m v višino, lahko pa se ga oblikuje tudi v manjše drevo. V naravi raste aronija največkrat v vlažnih gozdovih in močvirjih. Ljudje aronijo pogosto gojijo kot okrasno rastlino. Po jedrski katastrofi v Černobilu so plodove aronije uporabljali za blaženje zdravstvenih težav od radioaktivnosti obolelih ljudi. Zaradi visoke odpornosti na mraz, saj prenese zimsko temperaturo celo do -47 °C, aronijo mnogi imenujejo tudi »Sibirska borovnica« in so jo zasadili v Rusiji, na Finskem in na Švedskem. Prav tako je rastlina odporna na sušo, škodljivce, onesnaženje in bolezni.
